Logika- vprašanja

-Ontološka: Velja za stvari … Aristotel: za vsako stvar velja, da je toisto s samo seboj»Vsaka stvar je v istem času, istem prostoru, istem svetuidentična sama s seboj«
-logična: Velja za stavke in pojme – »nujno je, da je izbrani pojem v istem kontekstu identičen sam s seboj«

-“ni možno, da sta stavek in njegova negacija oba resnična” -načeli identitete in neprotislovnosti sta medsebojno odvisni -Gre za temelj logike

-„množica je konsistentna, ko v njej ni dveh stavkov, ki bi bila med seboj protislovna“ -aksiomi moraj biti konsistentni, da je sistem zaprt ... če sistem ni zaprt se odpre vsem možnim stavkom jezika, v katerem je formuliran (p in –q = q) (238)

-tretje ni dano – „nujno je, da je resničen stavek ali da je resnična njegova negacija“ -Aristotel pravi, da to načelo v ločenem pomenu velja le za pretekle in sedanje dogodke, medtem ko za prihodnjost lahko velja le v sestavljenem pomenu (primer pomorske bitke – nujno je, da jutri bo ali pa ne bo pomorska bitka)

Resnice razuma so apriorne resnice, do katerih se je moč dokopati z logično analizo, namreč z utemeljitvijo te resnico v “prvotnih resnicah” (so analitične) Resnice dejstev pa so aposteriorne, izražajo “zunajlogično” izkustveno sintezo pojmov ... so kontingentne à razumsko iskanje razloga pri kontingentnih resnicah bi bilo neskončno, prvi in zadostni razlog resnic dejstev je “nujna substanca”

Razlog je epistemološki, medtem ko je vzrok ontološki pojem – primarni vzrok : negibni gibalec, razlog trditvi jutri bo deževalo pa je “barometer pada” Logika se ukvarja s stavki kot razlogi trditev ali zanikanj drugih stavkov o stvareh … logika analizira razloge za izpeljevanje stavkov iz drugih stavkov.

Načelo zadostnega razloga pravi, da mora vsak stavek imeti svoj zadosten razlog, ki razloži oz. utemelji zakaj je stavek resničen. Pomen: sicer pa je načelo zadostnega razloga v novoveški in sodobni znanosti regulativno.

Logična konstanta je tisti del stavčne forme, ki ga ne moremo spremeniti, ne da bi se pri tem spremenila sama struktura stavčne forme. (negacija, stavčni vezniki, kvantifikatorji) Logična variabla pa je spremenljivi del stavčne forme, ki od spreminjanju ne podira strukture stavčne forme (p in q) Ni res, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije Ni res, da x p.

Argument je niz stavkov, ki ga sestavljajo premise in sklep. Formalno veljaven je, ko sklep logično nujno sledi iz premis. Vsi ptiči letajo Vse mačke so ptiči Vse mačke letajo

Sklep je logično veljave, če logično nujno sledi iz premis “sklepanje je formalno veljavno, če in samo če ni možno, da bi bile vse njegove premise resnične in sklep neresničen.” Sklep je resničen, če so premise, ki ga podpirajo resnične.-formalno veljavni sklepVsa nebesna telesa se vrtijo okoli ZemljeSonce je nebesno teloSonce se vrti okoli zemlje

RAA uporabljamom, ko želimo preveriti veljavnost sklepa. Če je zanikan sklep, ki ga izpeljujemo iz premis protislovenà potem je sklepanje resničnoPrimer: p ->q , -q .=.-pp (h za ra)q (mp) 1,3q in -q (V) 2(4)-p (RA)3-5

Logična nujnost: -klasična : stavek je logično nujen, če je njegova negacija protislovna -relacijska: zveza med dvema stavkoma je logično nujna, če prvi stavek deduktivno sledi iz drugega in/ali obratno -semantična: stavek je logično nujen, če je resničen v vseh možnih svetovih Naravna nujnost: smrt ... posledice fizikalnih zakonov (zgoraj posledice logičnih)

........................

.............

..............................